Štajerc Svetlo

Ime: Štajerc Svetlo
Pivovarna: Restavracija in pivnica Štajerc, Maribor
Stil piva: Pils
Vsebnost alkohola: 4%

Ocena: 2,8 / 5

Domača pivovarna Štajerc v centru Maribora vam ob dobri hrani med obiskom ponudi tudi domače pivo v treh različnih variantah. Njihov svetli pilsner se v kozarcu pojavi z rahlo motno oranžno-zlato barvo, pokriva pa ga razmeroma majhna in srednje obstojna bela penasta glava, ki dopolni zelo privlačen izgled tega piva. V aromi, ki je nežna, vendar vseeno dovolj zaznavna, prevladuje kruhasti vonj z rahlo kvasno kvaliteto, pojavijo pa se tudi travnate arome hmelja in rahel citrusno-sadni pridih na koncu. Okus zaznamuje rahla sladkoba na začetku, precej kruhasto telo in srednje močna hmeljna grenkoba na koncu, ki doda temu pilsnerju tisti potrebni svei občutek. Tako gre v tem primeru za srednje lahko in precej pitno svetlo pivo, ki ima vse tiste kvalitete, ki nam pridejo v spomin ob omembi domačega kvasnega piva.

Bevog 2nd Anniversary - Bad Radkersburg, 12.9.2015

Kar malo težko je verjeti, da je naša pivovarna onkraj slovenske meje, na avstrijski strani Štajerske, upihnila šele svojo drugo svečko. Glede na količino in predvsem kvaliteto proizvedenih piv, ki so nam jih ponudili do sedaj, bi jim dodali kar precej let več. Toda v tem trenutku je to nepomembno, kajti pretekli vikend se je v pivovarni Bevog odvijalo (že tradicionalno) praznovanje obletnice pivovarne. Slavljenci iz pivovarne Bevog so obiskovalcem obljubili okusno hrano, dobro glasbo, prijetno vzdušje, ter seveda veliko količino raznolikega in kvalitetnega piva.

In ob obisku pivovarne pri avstrijskem Bad Radkersburgu smo dobili točno to, kar so nam obljubili. Seveda je bilo največ pozornosti namenjene, kot se na obletnici pivovarne spodobi, pivu. Poleg njihovih lastnih Bevogovih piv, smo obiskovalci lahko uživali še v približno 30 različnih zvarkih iz različnh kotičkov sveta. Seznam piv je bil tako kar precej dolg, med njimi pa smo lahko našli tista piva, ki veljajo za najboljša na svetu (kot naprimer Cantillon, 3 Fontein, itd.). Slavljenci iz pivovarne Bevog so poskrbeli tudi za veliko variacijo med stili piva, tako da je vsak obiskovalec zase našel kar nekaj zanimivih in okusnih stvari.

Piva je bilo dovolj, da smo vsi obiskovalci te rojstnodnevne zabave lahko uživali v (brezplačnem) poskušanju odličnih piv dolgo v noč - večina med nami je namreč prišla s ciljem, da poskusimo kar se da veliko različnih izdelkov, če bo le mogoče pa tudi prav vse. Mimogrede, bilo je "naporno", toda uspelo nam je poskusiti vsa za nas nova piva, ki jih doslej še nismo imeli priložnosti poskusiti. In ni jih bilo ravno malo. Za spremljavo pivu, ki smo jih lahko poskušali v simpatičnih mini Bevogovih kozarčkih (ki so obenem ostali tudi spominek na obletnico), je poskrbela še okusna hrana, ki je zelo pomagala pri doseganju prej omenjenega cilja. Za vzdušje kot se spodobi pa je skrbela tudi udarna in živa glasbena spremljava, ki je dopolnila celotno izkušnjo druženja z ostalimi ljubitelji piva.

Na koncu ni treba več dodati veliko, le še to da smo se imeli res super in se (upamo) zopet vidimo naslednje leto.So takrat pa bomo uživali v starih in tudi novih zvarkih iz Bevoga.

Kelt Svetlo Pivo

Ime: Kelt Svetlo Pivo
Pivovarna: Pivovarna Kumek, Velenje
Stil piva: Svetli ležak
Vsebnost alkohola: 5,8%

Ocena: 3,1 / 5

Eden izmed čarov obiskovanja festivalov piva je tudi ta, da včasih pa morda poleg že znanih obrazov, naletiš tudi na kakšno popolnoma neznano lokalno domačo pivovarno. Na tak način smo tudi odkrili pivovarno Kumek in poskusili njihovo pivo. Kelt svetlo pivo ima rahlo motno zlato rumeno barvo, kozarec pa pokriva razmeroma majhna bela penasta glava. V aromi takoj zaznamo travniške vonje, ki se jim pridruži še precej izrazita kruhasta aroma. Prvi požirek nam ponudi rahlo sladkobo, ki se ji pridružijo še travnate in cvetlične note. Nadaljevanje ima rahlo kiselkast priokus, na trenutke lahko skorajda začutimo malo limonastega okusa, zopet pa se pojavi tudi že prej omenjena kruhasta prisotnost. Zelo nežna grenkoba, ki jo komajda zaznamo, da temu pivu piko na i. Gre za zelo lahko in pitno pivo, ki pa ima tisti nujno potrebni sveži občutek lagerja.

Trošarine, trošarine, trošarine...

Ste se morda že kdaj vprašali zakaj ima pločevinka našega znanega piva čez mejo veliko nižjo ceno kot pri nas? Razlogov je najbrž več, toda eden od glavnih je dejstvo, da so v naši državi trošarine (to je davek na določeno blago) veliko večje kot nekje drugod po tujini. Sami sicer nismo ravno strokovnjaki za take zadeve, toda v pogovorih s pivovarji in uvozniki smo velikokrat slišali, da so trošarine v Sloveniji celo med najvišjimi v Evropi. 

V številkah to pomeni, da trošarina za 1 hektoliter piva znaša 12,1€ za 1% vsebnosti alkohola. Če se tako vrnemo k prej omenjeni pločevinki znanega piva, le-ta znaša v tem primeru približno 30 centov. Jasno je, da se državna blagajna mora nekako napolniti - mimogrede, a veste da je trošarina na vino 0%?! - toda te stopnje trošarin veljajo za vsako pivovarno, ne glede na njeno velikost. Naj si bo to makro pivovar, ali mikropivovarna. In jasno je, da vse to predstavlja velik finančni zalogaj malim pivovarjem - z nižjimi trošarinami bi si naprimer lažje privoščili izboljšanje opreme in posledično tudi vedno bolj in bolj kakovostne izdelke. 

Veliko se je do sedaj govorilo o tem (med pivovarji in uvozniki), da bi bilo bolj pošteno in vzpodbudno (za celotno gospodarstvo), če bi se višina trošarine določila tudi z velikostjo pivovarne. Zdaj pa pridemo do razloga, da je ta zapis sploh nastal. Nekje na internetu sem zasledil članek o tem kako so pri naših sosedih Hrvatih končno sprejeli zakon, da manjši pivovarji plačujejo tudi do pol manjše trošarine kot največji. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da so njihove trošarine že v osnovi približno pol manjše - za 1 hektoliter znašajo 40 kun za 1% vsebnosti alkohola (približno 5€ in pol). Seveda je bila taka odločitev sprejeta z navdušenjem med malimi pivovarji, zato lahko v bodoče pričakujemo še večji pivovarski boom na Hrvaškem. 

Tako radi se zgledujemo po bolj uspešnih državah, glede zelo veliko stvari. Mogoče pa se bodo sedaj tisti na vrhu ozrli samo čez mejo in končno uvideli, da se lahko kdaj zgledujemo tudi po naših najbližjih sosedih. Še enkrat, nismo strokovnjaki na tem področju, ampak to je le naš kamenček v mozaik mnenj o tej zadevi.

Laško Special No. 3 Buckwheat

Ime: Laško Special No. 03 Buckwheat
Pivovarna: Pivovarna Laško, Laško
Stil piva: Pivo iz posebnih žit
Vsebnost alkohola: 5,8%

Ocena: 3 / 5

Zadnji specialec iz Pivovarne Laško je svetli ležak z dodatkom domače tatarske ajde. Ne gre za ajdovo pivo, še vedno je med sestavinami ječmen, ajda pa je služila le kot dodatek aromi in okusu. V kozarcu tako zagledamo popolnoma jasno zlato rumeno pivo, na vrhu katerega se skriva precej majhna in neobstojna bela glava. Na izgled se tako ne razlikuje od tradicionalnega ležaka iz Laškega. V aromi najprej zaznamo travniške arome, travo in cvetove, kmalu se pridruži aroma medu in pa tudi zel orahel vonj po žitih. Ne morem ravno reči da gre za ajdo, toda brez dvoma je prisotno nekaj ruralnega pridiha. Okus se začne s kar precejšnjo sladkobo, tudi tukaj se skriva rahla ajda. Zasledimo nekaj kiselkastega priokusa in rahlo grenkobo na koncu. Gre za precej pitno pivo dokaj lahkega telesa. Ne moremo reči, da ajda prevladuje bodisi v aromi ali okusu, toda brez kančka dvoma lahko dodamo, da to pivo skriva v sebi nekaj novega, drugačnega, kot smo navajeni. Zanimiv poizkus iz Pivovarne Laško.

LiLa MiSa Friendly Ale

Ime: Friendly Ale
Pivovarna: Pivovarna LiLa MiSa, Limbuš
Stil piva: Belgijski ale
Vsebnost alkohola: 5,9%

Ocena: 2,9 / 5

Dobro pivo na koncertu dobre glasbene skupine. Odlična ideja. Kaj bi potem lahko šele rekli o pivu, ki so ga za svojega vzeli fantje iz zelo dobro poznane glasbene skupine Elvis Jackson. Friendly Ale in štajerske nano-pivovarne LiLa MiSa se prikaže s svojo rahlo motno oranžno-jantarjevo barvo, na vrhu kozarca pa srečamo srednje veliko peno bež barve, ki se počasi popolnoma razblini. V nežni aromi lahko zaznamo čisto rahle aroma sadja na začetku, medtem ko glavnino arome predstavljajo zelišča, kvas in rahel vonj po vinu. Tudi okus zaznamujejo grenka zelišča, rahel priokus kvasa (kot je to v navadi pri belgijskih pivih) in zmerna hmeljna grenkoba. Čisto na koncu občutimo tudi rahel kiselkast priokus, medtem ko v pookusu zopet prevladujejo grenka zelišča. Dvomim, da boste zaradi tega piva postali boljši glasbenik, toda poskusiti ni greh. Boste pa brez dvoma lahko uživali v dobrem pivu.

Najbolj nenavadna piva pri nas

Pred kratkim sem bral članek o najbolj nenavadnih pivih na svetu. Skoraj neverjetno je, kaj vse nekateri pivovarji uporabljajo pri varjenju svojih piv. Tako sem naletel na pivo s slanino in javorjovim sirupom (Rogue Voodoo Doughnut Bacon Maple Ale), porter iz svinjske glave in kosti (Right Brain Mangalitsa Pig Porter), pica pivo (Mamma Mia! Pizza Beer), pivo z gorčičnimi zrni (Wostyntje Mustard Ale), stout z ostrigami (Flying Dog Pearl Necklace Oyster Stout), ter pivo s kokosom in curryjem (New Belgium Lips of Faith Coconut Curry Hefeweizen), če naštejemo samo nekatere bolj "ekstremne". Posebna omemba pa gre ameriški pivovarni Rogue, ki je zvarila pivo s pomočjo kvasa z brade glavnega pivovarja - a bi kdo poskusil?

Nekateri izmed dodatkov piv, pa so postali že kar stalnica pri pivovarjih. Tako naprimer niso več redka piva s čilijem, mlečni stouti, ovseni stouti, pivo s čokolado, in tako naprej.

Na koncu sem si rekel, da bi bilo zanimivo pogledati tudi, katera so najbolj nenavadna piva pri nas. Če bi se tak seznam delal nekaj let nazaj, bi bilo že preprosto pšenično pivo nenavadno za naše kraje. Toda ti časi so mimo. Glede na veliko manjši izbor, seveda ne moremo pričakovati takšnih ekstremov. Na srečo, ali na žalost, kakor za koga. Ampak še vedno se najde nekaj malo manj ali pa malo bolj nenavadnih zvarkov tudi pri nas. Pa poglejmo.

10. Pelicon Coffee Stout

Piva z dodatkom kave mogoče res ne veljajo več za nenavadne zvarke, toda pri nas je vsekakor tako pivo novost in si zasluži mesto na tej lestvici. Ta stout je nastal v pivovarni Pelicon v sodelovanju z butično pražarno Escobar, dodana kava iz Hondurasa pa je bila ročno zmleta le dan pred varjenjem. 

9. Kovaško Pivo Penina Izabela

V domači pivovarni pod Roglo so izdelali pivo v katerega so dodali tudi bezeg in grozdje. Tako so dobili zvarek, ki ima poleg lastnosti piva, tudi nekaj značilnosti, ki jih lahko ponavadi najdemo v šampanjcu. 

8. Vizir KoStanko

Pri pivovarni Vizir so sicer poznani po tem, da radi eksperimentirajo s sestavinami, ki jih dodajo pivu. Eden izmed teh eksperimentov je tudi KoStanko, ki je narejen z dodatkom precejšnje količine belokranjskega kostanja. 

7. Dr. Orel Infuzija in Dr. Orel Recept

Posebnost teh dveh piv, ki jih je izdelal doktor Orel, je, da sta popolnoma brezglutenski, saj je pri varjenju namesto ječmena uporabljena ajda. Tako sta to prvi slovenski 100% ajdovi pivi. 

6. Vizir Matevž

Krompir in fižol nista ravno sestavini na kateri bi pomislili, da bi jih dodali pivu. Toda pri Vizirju so naredili ravno to in pivu dodali to tradicionalno slovensko jed, poleg pa dodali še dimljeni slad. 

5. Štajerc Roža in Robbas Dreamer

Tako v pivovarni Robbas na Dolenjskem, kot tudi v Pivovarni Štajerc v Mariboru so se odločili da na redijo pivo iz posebnih "zelišč" - zvarkom so namreč dodali konopljo, ki pivu doda posebno aromo in tudi okus. 

4. Vizir Misteriozno Gozdno Pivo

Že pred nekaj leti so pri belokranjskemu Vizirju naredili pivo v katerega so dodali tudi smrekove vršičke. Toda na žalost so to pivo proizvajali le za kratek čas in ni več na voljo. Upamo, da se še kdaj vrne, da ga lahko poskusimo tudi ostali. 

3. Šlibar Pale Ale z Rožmarinom

Ekološka kmetija Šlibar, ki proizvaja prvo slovensko bio pivo, je svojemu pale ale pivu dodala še rožmarin, ki okusu in aromi dodata bolj zeliščen priokus in pridih. 

2. Križman Tartufno Pivo

Domača pivovarna gostilne Križman, ki se nahaja v bližini Kozine, je v svoje domače pivo dodala eno najbolj cenjenih sestavin, ki jih lahko najdemo pri nas - tartufe. 

1. Vizir Česnovo Pivo

Najbolj nenavadna sestavina v slovenskem pivu pa je brez dvoma česen. Ne predstavljamo si ravno, kaj česen doda pivu v smislu arome in okusa, toda mora biti zanimivo. Pri Vizirju (kdo drug pa bo naredil kaj takega) so pred nekaj časa to pivo izdelali samo za belokranjski festival česna, na žalost pa ga potem niso več izdelovali. Kot že prej, upamo za kakšno ponovitev.  

Varissh Deep Purple

Ime: Deep Purple
Pivovarna: Varissh, Postojna
Stil piva: IPA
Vsebnost alkohola: 6%

Ocena: 3,9 / 5

Čas je za eno pravo postojnsko IPO. Ekipa pivovarne Varissh je za prave pivoljubce zvarila zelo prijetno in predvsem aromatično IPA pivo, ki sliši na ime Deep Purple. V kozarcu na srečo ne bomo zagledali temno vijoličnega piva, ampak se nam Deep Purple predstavi s svojo žarečo oranžno-jantarjevo barvo, celoten izgled pa popolno zaključi precej velika in obstojna pena umazano bele barve. Sledi pa trenutek v katerem se Deep Purple najbolj izkaže - to je super prijetna in osvežilna aroma izobilja tropskega sadja (med drugim lahko prepoznamo mango, in breskve, skriva pa se še mnogo drugih sadežev). Za nekaj časa dobimo občutek, kot da se sprehajamo po tržnici sadja v kakšni zelo oddaljeni eksotični deželi. Ko pa pridemo iz sadne tržnice, zapiha še rahel veter iz sosednjega borovega gozda, ki nam prinese rahel pridih borovcev. Tudi v okusu lahko na začetku zaznamo sladek okus sadja, ki se kmalu prelije v zmerno hmeljno grenkobo. V pookusu pa se vsemu temu pridružijo še rahlo grenka zelišča. Deep Purple se tako izkaže za IPO, ki ima precej polno telo, in je ekstra aromatična.

Robbas Dreamer

Ime: Robbas Dreamer
Pivovarna: Pivovarna Robbas, Šentrupert

Stil piva: Konopljino pivo

Vsebnost alkohola: 4%

Ocena: 3,1 / 5

Pivovar iz dolenjske pivovarne Robbas je zvaril pivo z dodanim ekstraktom konoplje, za katerega piše da "predrami še zadnje zaspane brbončice". V kozarcu lahko zagledamo rahlo motno pivo, ki ima zelo bledo zlato barvo. Pokriva ga srednje velika in ne preveč obstojna bela pena, ki hitro izpuhti. Takoj lahko spoznamo dokaj občutno in vpadljivo aromo travnatega hmelja in zelišč, kjer prednači vonj konoplje. Vse to pa spremlja rahlo kiselkast občutek v vonju tega piva. V okusu prednači grenkoba, ki jo podpirajo travnati in zeliščni priokusu, vse to pa zopet spremlja kiselkast okus, ki ni premočan, toda še vedno lahko zaznaven. Celotna kombinacija arome in okusa naredi to konopljino pivo (presenetljivo) pitno in nam ponudi zelo osvežilen občutek. Tako tudi izpolni pivovarjevo obljubo z etikete na zadnji strani, ki nam obljublja pivo "osvežilno trpkega okusa".  

 

Šaleški festival piva - Šoštanj, 29.8.2015

Zadnji vikend v mesecu avgustu je pripadel Šoštanju, kjer se je zgodil prvi Šaleški festival piva. Na glavni ulici mesta, z zanimivo kuliso ogromne termoelektrarne, se je na sončno in vroče sobotno popoldne okoli stojnic nabralo kar nekaj piva željnih obiskovalcev.

Res da je bil Šaleški festival piva malo majši tako po velikosti, kot tudi po številu ponudnikov piva, toda vseeno se je za vsakogar našlo vsaj nekaj zanimivega. Na stojnicah smo tako lahko našli kar nekaj ponudnikov, ki so ponujali znana piva (predvsem ležake) nekaterih evropskih makro pivovarjev, med njimi na primer Grolsch, Guinness, Leffe, Jelen, itd. Tisti malo bolj zahtevni pivci pa so lahko na stojnici mariborske Pivarne našli nekaj piv naših in sosednjih mikropivovarjev - HumanFish, Reservoir Dogs, Bevog in Zmajska Pivovara.

Med pivovarji pa smo na tem festivalu, poleg brezglutenskega Dr. Orla, spoznali le tri, malo bolj lokalne proizvajalce. Iz Trbovelj sta tako prišla fanta, ki stojita za Pivovarno Knap in njihovim prvencem Herc APA. Poleg najbolj zanimivo opremljene stojnice trboveljskih "rudarjev", smo lahko poskusili tudi temni in svetli ležak pivovarne Loko Loko iz Lokovice (ki so mimogrede ponujali tudi domači LokoViski). Na festivalu pa je bila prisotna tudi velenjska domača pivovarna Kumek, ki je bila (vsaj za nas) do tega festivala popolna neznanka. Tudi pri njih smo lahko poskusili okusno temno in svetlo pivo. 

Posebno omembo pa si zasluži še mesarija Lečnik, ki je za spremljavo k hladnemu pivu pripravila še odlične burgerje. Šaleški festival piva se je tako izkazal za prijeten mali festival in si zasluži zelo solidno oceno. Drugo leto pa samo graditi na letos pridobljenih izkušnjah. 

Gala In Temno Pivo

Ime: Gala In Temno Pivo
Pivovarna: Gostilna, picerija in pivovarna Gala In, Lesce
Stil piva: Temni pils
Vsebnost alkohola: 5,8%

Ocena: 3,4 / 5

Pri nas so domače pivovarne, ki so ponavadi priključene piceriji, zelo popularne. Ponavadi te pivovarne proizvajajo in ponujajo le dve vrsti piva - svetli in temni ležak. Ena takih pivovarn je tudi gorenjska Gala In, kjer si lahko privoščite vrček domačega temnega piva, z značilno temno rjavo barvo in dokaj veliko in precej obstojno glavo bež barve. Aroma tega temnega ležaka je zelo nežna, saj lahko naš nos zazna le rahle arome praženega sladu in morda nekaj res nežne kave. Tudi okus je razmeroma nežen. Rahli začetni sladkobi se pridružijo rahle note čokolade in praženega sladu, na koncu pa svoje doda še rahel priokus kave. Lahko telo, nežen okus in pitnost so odlike, ki najbolj zaznamujejo ta temni ležak domače pivovarne iz Lesc. Še za odtenek bolj prijeten pa bo, če si poleg privoščite še kakšno zelo okusno pico. 

Festivalski Pale Ale

Ime: Festivalski Pale Ale
Pivovarna: Pivovarna Pelicon, Ajdovščina in Zavod Prevhub, Kranj
Stil piva: APA
Vsebnost alkohola: 5%

Ocena: 3,7 / 5

Karavana domačih pivovarn je sedaj že dodobra uveljavljeni festival piva, ki se je letos ustavil na treh lokacijah (Škofja Loka, Kranj in Novo mesto, Slovenj Gradec). Letošnja novost karavane je tudi posebno festivalsko pivo, ki ga je organizator festivala Zavod Prevhub naredil v sodelovanju z ajdovsko pivovarno Pelicon. Festivalski Pale Ale se nam tako predstavi s svojo motno temno jantarjevo barvo, skoraj že rjava, videz pa dopolni in polepša še velika in zelo obstojna pena umazano bele barve. V aromi na začetku prevladujejo sadni toni, še posebej tropsko sadje in agrumi, kasneje pa se razvije še nežen vonj borovcev. Naše brbončice bodo najprej spoznale nekaj sadne sladkobe, ki pa jo bo nemudoma nadomestila zadovoljiva hmeljna grenkoba ter rahel priokus grenkih zelišč, čisto na koncu pa bomo lahko zaznali tudi zelo nežen limonast občutek. Vsekakor super ideja organizatorja, da izdela posebno festivalsko pivo, prav tako pa tudi super izvedba pivovarja.

Najbolj zanimiva dejstva o pivu, ki jih morda niste vedeli

Popolnoma klišejski naslov, ampak pritegnil vas je pa vseeno. Torej, obstaja nešteto seznamov z najbolj zanimivimi dejstvi o pivu. In ko na nek deževen dan nimaš početi kaj drugega, malo prebiraš te sezname, ter se odločiš da na enem kupu zbereš nekaj tistih dejstev, ki se tebi zdijo najbolj zanimiva. Pa poglejmo, če se vam da.

1. Prvič so ljudje pivo začeli variti in piti že okrog leta 6000 pred našim štetjem v Mezopotamiji. To je nekje takrat, ko so izumrli dinozavri, a ne?

2. Najstarejši odkriti recept, za katerikoli prehrambeni izdelek na svetu, je za pivo. V bistvu gre za sumersko himno boginji varjenja po imenu Ninkasi, ki izvira iz 4000 pred našim štetjem. Kakšno kolo; pivo je bil najboljši izum.

3. V starodavnem Babilonu so pivovarstvo jemali tako resno, da so tistega, ki je zvaril slabo pivo, utopili v njem. Kazen mora biti primerna zločinu.

4. Egipčanske piramide naj bi gradili sužnji, ki so bili plačani v pivu - 4 litre na dan. Glede na vse, je pravi čudež, da se še niso podrle.

5. Tudi besedna zveza "medeni tedni" je povezana s pivom. V starem Babilonu je bila navada, da je nevestin oče še en mesec po poroki ženina zalagal z vso medico, ki jo je lahko spil. Medica pa je v bistvu medeno pivo. Ah ja, res mu je bilo hudo.

6. Vikingi so verjeli, da jih po junaški smrti v Valhalli čaka velikanska koza, ki daje neskončne zaloge piva. No ja, lahko bi bilo veliko slabše.  

7. V 13. stoletju je bilo dokaj pogosto, da so otroke krstili v pivu. Jih je bilo potrebno zgodaj navaditi na pivo.

8. V srednjeveški Angliji pa je bilo pivo pogosto na jedilniku za zajtrk. Pri nas temu pravimo študentsko življenje.

9. Pivo so začeli v steklenicah prodajati šele leta 1850. Do takrat, so ljubitelji piva prišli v gostilne s posebnimi vedri in pivo nesli domov. Pot domov je bila brez dvoma vesela, toda polnih veder pa najbrž niso prinesli veliko.

10. Raziskava iz leta 1880: Če se mravlje napijejo piva, bodo pijane kolege iz svojega mravljišča nesle domov, medtem ko se bodo z drugimi teple. Pri nas temu pravimo veselica.

11. V vsakem danem trenutku je 0,7% svetovne populacije pijane - to je kar 50 milijonov pijanih ljudi prav ta trenutek. Kar odprite si pivo - kaj pa je še eden več.

12. Hmelj in marihuana sta v bistvu sorodnika. Nekateri lahko potem rečejo, da imajo družinsko popoldne.

13. Polži imajo radi pivo. Zato so ves čas tako slinasti.  

14. Do začetka leta 2014, pivo ni veljalo za alkoholno pijačo v Rusiji (kot tudi ne druge pijače pod 10% alkohola). Kaj reči - Rusija...  

15. Pivo je druga najbolj popularna pijača na svetu - takoj za čajem. Čaj?!

16. Prvo ugrabitev letala na Norveškem so rešili tako, da so ugrabitelju v zameno za orožje ponudili pivo. Glede na ceno piva na Norveškem, je bil v plusu.  

17. V Argentini imajo politične stranke svoje lastne znamke piva. Če bi bilo pri nas tako, bi bil veliko bolj na "tekočem" s politiko.

18. Obstaja beseda za fobijo pred praznim kozarcem - "cenosillicaphobia". Večina pivoljubcev se tem pogosto spopada.

19. Najbolj popularno in prodajano pivo na svetu je Snow Beer iz Kitajske. A je kdo res presenečen nad tem dejstvom?

20. Za najdražje pivo na svetu velja Antarctic Nail Ale. Narejen je iz staljenega ledu z Antarktike, ves zaslužek je namenjen zaščiti živali. Še cena; od 800 pa do 1800 dolarjev. No ja, še kar v redu cena.