Pivska abeceda

Z vstopom v svet butičnega piva spoznaš tudi veliko novih izrazov, seveda povezanim s pivom. Nekateri med njimi so ti sicer malo bolj znani, za nekatere slišiš prvič - ale, IBU, saison, itd. Malo za šalo, malo za res, sem se zato odločil narediti slovensko pivsko abecedo. Tisti del za res je namenjena vsem tistim ljubiteljem piva, ki šele stopajo v svet butičnega piva, del za šalo pa vsem ostalim ljubiteljem piva, ki so nekako prišli na ta zapis.

________________________________________________________________________________

ALE - Vsa piva se v osnovi delijo glede na način vrenja. Tako je ale pivo zgornjega vretja, saj se kvasovke po koncu vrenja dvignejo na površino. Ležak je pivo spodnjega vrenja, pri katerem se kvasovke odgovorne za vrenje uležejo na dno. Lambik piva pa so podvržena spontani fermentaciji.

BUTIČNO PIVO - Glavna razlika med butičnim in navadnim pivom je - kvaliteta. Veliko več pozornosti je posvečene izbiri sestavin, ter samemu procesu varjenja. Tudi zaradi tega je količina zvarjenega piva v butičnih pivovarnah manjša kot pri navadnem pivu. Pogosto se izraz enači s še enim poznanim izrazom v svetu piva - craft pivo.

CIGANSKA PIVOVARNA - V tem primeru ne gre za zaničevalni izraz, ampak se ciganska pivovarna nanaša na tiste pivovarje, ki nimajo svoje opreme za varjenje večjih količin piva, zato svoje ideje in recepte utekočinijo na opremi katere od ostalih pivovarn. Včasih se uporablja tudi izraz nomadska pivovarna.

ČOKOLADNO PIVO - Mogoče zveni rahlo nenavadno, toda pivo in čokolada definitivno gresta skupaj. Vedno več pivovarjev svojemu stoutu dodaja čokoladni slad in temno čokolado, ki pivu dodata prijetno aromo in okus čokolade. Od domačih lahko poskusite čokoladni stout pivovarne Bevog in Carniola.

DIPA - Gre za okrajšavo stila piva dvojni india pale ale. Zgodba IPA stila je zelo poznana. Britanci so v svoje indijske kolonije vozili domače pivo, ki pa se je zaradi trajanja poti in vremena pokvarilo. Dodali so mu več hmelja, povečali stopnjo alkohola in nastala je IPA. Dvojna IPA pa je ena izmed novodobnih pogruntavščin, ki pivcu prinese dvojno grenkobo in večjo stopnjo alkohola - dvojni užitek.

EKSPERIMENTIRANJE - Mnogi svetovni in tudi domači pivovarji zelo radi eksperimentirajo, tako s stili piv, kot tudi z raznimi nenavadnimi sestavinami. Na tujem lahko tako poskusite naprimer pica pivo, pivo z ostrigami, z gorčico, s slanino, itd. Domači pivovarji pa so izdelali že pivo s kavo, rožmarinom, tartufi, fižolom in krompirjem, itd.

FESTIVALI PIVA - V prejšnjem letu, ko je Slovenija doživljala pivsko revolucijo, se je vsepovsod po državi pojavilo tudi veliko število festivalov piva, kjer pivovarji, trgovine in uvozniki predstavljajo, kaj se pri nas da dobrega popiti. Brez dvoma pravi dogodek za ljubitelje piva. Med najbolj znane festivale spadajo Ljubljanski festival piva, Štajerski festival piva in Festival mikropivovarjev v Kopru, vsi že z večletno tradicijo.

GLUTEN - V današnjih časih je zelo popularna t. i. brezglutenska hrana (zaradi takih ali drugačnih razlogov). Temu trendu so tako sledili tudi pivovarji, ki so začeli izdelovati brezglutenska piva - s pomočjo žit, ki ne vsebujejo te sestavine. Tako smo tudi pri nas dobili brezglutensko pivo, ki ga je izdelal Dr. Orel (s pomočjo ajde).

HMELJ - Ena izmed štirih osnovnih sestavin za pivo. Brez hmelja, si ne moremo predstavljati pravega piva - čeprav, se najdejo tudi piva brez hmelja. Na svetu obstaja več kot 80 vrst hmelja, ki ga uporabljajo za (komercialno) varjenje piva, pojavljajo pa se nove in nove vrste. V svetu hmelja veliko vlogo igra tudi Slovenija, saj je naš hmelj zelo priznan med varilci piva v svetu. Nekaj slovenskih sort hmelja - Bobek, Aurora, Celeia, Dana, Savinjski Golding, itd.

IBU - Mednarodna enota za grenkobo. Večja kot je vrednost IBU, večja je vsebnost alfa kislin. Toda v pivih z močnejšim okusom, pride grenkoba manj do izraza. To lahko pomeni, da grenkobo zaznamo v manjši meri npr. pri stoutu s 50 IBU, kot pri npr. ležaku s 30 IBU, kjer pride grenkoba bolj do izraza.

JEČMENOV SLAD - Slad je še ena izmed sestavin piva. Vsa piva uporabljajo slad, najpogosteje uporabljeno žito pa je ječmen (uporablja se tudi koruza, riž, pšenica, itd.) Žitna zrna se namočijo v vodo, da se spodbudi kaljenje. Toda kaljenje se nato ustavi s sušenjem, škrob pa ostane v zrnu nedotaknjen. Le-ta se nato spremeni v sladkor, s pomočjo fermentacije pa kasneje v alkohol.

KVAS - Še ena pomembna sestavina v pivu je kvas. Kvasovke poskrbijo za fermentacijo piva in spreminjanje sladkorja v alkohol in ogljikov dioksid. Vpliva tudi na samo aromo in okus piva.

LAMBIK - Gre za tip piva, ki izvira in Bruslja in njegove okolice. V nasprotju z ostalima tipoma piv (ležak in ale), lambik nastane s spontano fermentacijo. Izpostavljen je namreč divjim kvasovkam in bakterijam, ki pivu dajo tudi značilen lambijski okus - suh, kiselkast, spominja na vino in cider.

MIKRO PIVOVARNA - To je izraz, ki se pogosto enači z izrazoma butična ali craft pivovarna, čeprav v resnici niso popolnoma identični. Medtem, ko se craft nanaša na kvaliteto, je pri mikropivovarnah v ospredju količina proizvedenega piva, prav tako pa te pivovarne niso del velikih korporacij. Torej, so vse naše butične pivovarne mikro pivovarne, niso pa vse naše mikro pivovarne tudi butične pivovarne. 

NAJBOLJŠE PIVO NA SVETU - Glede na razno razne lestvice, ki jih objavljajo različne spletne strani in portali, je najboljše pivo na svetu belgijski trapist Westvleteren XII, proizvod samostana Sint Sixtus. Gre za zelo močno, kompleksno (in tudi drago) pivo, če pa je res najboljše na svetu se mora prepričati vsak pivec zase (kajti kot pri vseh drugih stvareh, imamo tudi pri pivu vsak svoje preference).

OKUS - Pri pivu je brez dvoma najpomembnejša stvar okus. Toda tudi samo dober okus ni dovolj, da pivo popolnoma zadovolji zahtevnega pivoljubca. K sami izkušnji odličnega piva ogromno pripomorejo še aroma, izgled, pookus ter nek splošen občutek med pitjem samega piva.

PELICON - Ena izmed naših najboljših mikro pivovarn, dobitnica mnogih nagrad tako za najboljše pivo kot pivovarno. Razvoj craft piva v Sloveniji se je sicer začel s pivovarno HumanFish. Danes pa, poleg obeh omenjenih, med glavne pivovarje štejemo še naslednje varilce: Carniola, Bevog, Vizir, Reservoir Dogs, Tektonik, Mali Grad, Varissh, Maister, Brew Revolt, Knap in še mnoge ostale nadebudne pivovarje.

ROK UPORABE - V teoriji se nobeno pivo, ki je bilo pravilno shranjeno (v temnem in hladnem prostoru, izven neposrednega stika s svetlobo, ki je uničevalec piva) ne more pokvariti. Res pa je tudi, da nekatera piva s časom veliko izgubijo na kvaliteti. Nekatera piva pa brez kakršnih koli težav staramo tudi po več let. Nekakšno preprosto pravilo je, da višja kot je stopnja alkohola (9% in več), dlje časa jih lahko staramo. Nekatera druga, npr. IPA piva, pa je najboljše piti čimbolj sveža.

STILI PIVA - Poznamo različne stile piva, glede na metodo varjenja, barvo, okus, moč, sestavine, zgodovino in izvor. Težko je natančno določiti število stilov piva, ker se mnogi stili razdelijo na podstile, pojavljajo pa se tudi novi. Danes pri nas pivovarji proizvajajo mnoge različne stile piv, kot so npr. saison, DIPA, imperialni stout, sladki stout, session IPA, rjavi ale, itd. V bistvu nam manjkajo le še kisla piva.

ŠOLA ZA PIVOVARJE - Od lanskega leta naprej pri nas obstaja tudi usposabljanje za poklic pivovar, ki poteka na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Tako smo lani tudi uradno dobili prve pivovarje in pivovarke.

TRAPISTI - Trapisti so piva, ki jih v samostanih proizvajajo menihi iz redu Trapistov. Varjenje piva jim sicer ni primarna dejavnost, prav tako pa glavni cilj ni ustvarjanje dobička (zaslužek gre le v namene obnove samostanov). Posledično je nekatere trapiste zelo težko dobiti, pa tudi cene so kvaliteti in redkosti primerne. Na svetu je samo 11 pivovarn, ki imajo dovoljenje, da se kličejo trapistovske - 6 v Belgiji, 2 na Nizozemskem, ter po 1 v Avstriji, ZDA in Italiji.

UNTAPPD - Aplikacija, ki je zelo popularna med ljubitelji piva, saj lahko le-tam preprosto ocenite pivo, ter obenem tudi spremljate, katera piva ste že poskusili in katerih še ne (www.untappd.com).

VODA - Še zadnja izmed osnovnih sestavin piva. Tekočina, brez okusa in vonja, ki pa še kako vpliva na pivo. Različne regije imajo različne mineralne komponente in so tako posledično (že iz zgodovine) bolj primerne za različne stile piva. Trda voda je veliko bolj primerna za piva stila stout, medtem ko mehka zelo pripomore k kvaliteti pilsnerja.

ZIMSKO PIVO - Eno izmed posebnih sezonskih piv, ki jih pivovarji z velikim veseljem zvarijo za hladnejše dni in noči. Gre za močnejša piva, z višjo stopnjo alkohola in bolj prazničnimi okusi - čokolada, vanilija, cimet, klinčki, in še kaj se najde v teh zvarkih. Tudi naši pivovarji so nas začeli razveseljevati s temi izdelki - Carniola Winter Giant, Pelicon Winter, Tektonik Grace.

ŽALEC - Ta kraj v Savinjski dolini je že zgodovinsko zelo povezan s pivom. Poleg velikih nasadov hmelja, ki jih najdemo v bližnji in daljni okolici, je to tudi kraj kjer je živel in ustvarjal Simon Kukec, najpomembnejši pivovar v naši zgodovini in oče Laškega piva. Prav tako se v Žalcu nahaja Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo.