Pivo je v osnovi sestavljeno iz štirih glavnih sestavin - voda, slad, kvas in hmelj, ki tvorijo veliko četverico. Vsaka izmed teh glavnih sestavin pa je v pivu odgovorna za prav posebno nalogo.
Voda jasno poskrbi, da sploh imamo tekočino. Slad poskrbi za barvo piva, za okus ter za sladkor v pivu, katerega lahko kvas potem spremeni v alkohol. Glavna naloga hmelja pa je, da pivu da aromo in grenkobo. Vsaka izmed teh sestavin pa pivu podari tudi poseben značaj, ki se seveda razlikuje od vrste sestavine, ki jih pivovar uporabi.
Nekakšno splošno prepričanje velja, da je hmelj glavna sestavina v pivu, saj od tod izvira tudi vzdevek piva - hmeljni napitek. Kljub temu, da je hmelja razmeroma malo v pivu (v primerjavi s sladom, na primer), pa je res, da pivu da nekakšen res poseben karakter.
V osnovi poznamo tri tipe hmelja - aromatični, grenkobni in dvonamenski. Kot že ime jasno pove, je glavna naloga prvega tipa, da pivu doda aromatiko, naloga drugega tipa, da pivo naredi bolj grenko, naloga tretjega pa je kombinacija obojega. Katerega, kakšno kombinacijo in koliko katere sorte bo pivovar dodal v pivo, da dobi okusen produkt, pa je nekaj kar se reče umetnost pivovarstva.
Mimogrede, za grenkobo so v pivu odgovorne alfa kisline - večji kot je delež teh kislin v hmelju, višja bo stopnja grenkobe ob enakih pogojih in količini hmelja. Različne sorte imajo v sebi tako različne deleže teh kislin - med 2 in 19%, če vse povemo nekoliko bolj na grobo. Seveda pa je stopnja grenkobe odvisna tudi od trajanja vrenja, poleg seveda sorte hmelja.
Različni hmelji pa imajo tudi različne značilne arome, ki se potem tako lepo izrazijo v pivu. Arome se nahajajo v oljih, ki med vrenje izparevajo. Tudi zato se aroma hmelje doda v pivino kasneje, pogosto pa tudi v procesu znanem kot hladno hmeljenje (dry hopping). Najpogostejše arome, ki jih hmelji podarijo pivu pa so prikazane na hmeljnem kolesu spodaj.
Ker pa je naša mala Slovenija tudi eden izmed glavnih svetovnih
proizvajalcev hmelja, se bomo v enem izmed prihajajočih zapisov naredili krajši pregled slovenskih sort hmelja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar